Z 30. julijem 2026 je Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin in visokih temperatur za območje osmih primorskih in kraških občin razglasila zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja, za preostali del države pa veliko požarno ogroženost. To v praksi pomeni absolutno prepoved vsakršne uporabe odprtega ognja na prostem, kar neposredno vpliva tudi na vsakodnevna opravila na domačih vrtovih, piknikih in pri kmetijskih delih. Za podrobnejši pregled vpliva sušnih razmer na celotno državo si lahko preberete naš prispevek suša v Sloveniji, omejitve vode in požarna ogroženost.
V uredništvu spletnega mesta Vreme-info.si ob vsakokratnem razglasu opažamo, da uradna obvestila pogosto zgolj naštejejo prepovedi, ne pojasnijo pa ključnih podrobnosti, ki prebivalce najbolj zanimajo. Zato smo pripravili natančen pregled pravil, v katerem pojasnjujemo razliko med stopnjama ogroženosti, kje se začne naravno okolje in kakšne so finančne posledice za kršitelje.
Kaj prinaša zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja?
Zelo velika požarna ogroženost pomeni popolno in brezpogojno prepoved vsakršne uporabe odprtega ognja, kurjenja, sežiganja in uporabe orodij, ki iskrijo, v naravnem okolju. Ob tej stopnji se po 10. členu uredbe prekličejo vsa predhodno izdana dovoljenja, izjeme pa ne obstajajo več, saj se požar v teh razmerah širi eksplozivno.
Kje velja zelo velika požarna ogroženost in do kdaj
Razglas o požarni ogroženosti izda Uprava RS za zaščito in reševanje na podlagi podatkov in modelov, ki jih izračuna ARSO indeks požarne ogroženosti. Aktualni razglas za zelo veliko ogroženost velja od 30. julija 2026 dalje za submediteransko območje, medtem ko za preostalo državo, vključno z regijami, kjer so prav tako prisotni sušni pogoji, kot je suša na Koroškem, velja velika požarna ogroženost. Oba razglasa veljata do preklica, ki sledi šele po izdatnejših in dolgotrajnejših padavinah.
Zgodovinsko gledano je najvišja stopnja izjemno redek ukrep, rezerviran za najbolj kritične vremenske ekstreme. Zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja je bila od leta 2005 razglašena le trikrat, in sicer v letih 2006, 2012 in 2022, vedno poleti in v submediteranskem delu države (Vir: URSZR, Ocena ogroženosti RS zaradi požarov v naravnem okolju in na prostem, verzija 4.0, marec 2026).
Občine z najstrožjim režimom
Najstrožji režim vključuje osem občin na primorskem in kraškem koncu Slovenije. To so občine Koper, Izola, Piran, Ankaran, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, Komen, Hrpelje-Kozina in Miren-Kostanjevica (območja se prilagajajo glede na natančno določitev v prilogi razglasa). Na teh območjih so tla izsušena, vegetacija pa ob pomanjkanju vlage predstavlja idealno gorivo za hiter prenos ognja.
Kakšna je razlika med veliko in zelo veliko požarno ogroženostjo
Glavna razlika med veliko in zelo veliko stopnjo je v popolni ukinitvi vseh izjem in dovoljenj. Pri analizi opozoril in odzivov javnosti na portalu Vreme-info.si opažamo, da ljudje pogosto spregledajo to ključno podrobnost. Zmotno mislijo, da organizirana požarna straža ali prisotnost gasilcev zadostujeta za kurjenje kresa tudi ob najvišji stopnji ogroženosti.
To ne drži. Po 10. členu Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju se ob razglasitvi zelo velike požarne ogroženosti samodejno razveljavijo vsa dovoljenja za aktivnosti, ki bi sicer lahko povzročile požar. Če ste na primer prejšnji teden pridobili dovoljenje za varno kurjenje kmetijskih ostankov in zagotovili požarno stražo, to dovoljenje z dnem razglasa najvišje stopnje preneha veljati.
| Ukrep / Omejitev | Velika požarna ogroženost | Zelo velika požarna ogroženost |
|---|---|---|
| Kurjenje v naravi | Prepovedano | Strogo prepovedano |
| Uporaba odprtega ognja na javnih prireditvah | Možno z dovoljenjem in požarno stražo | Vsa dovoljenja razveljavljena, izjem ni |
| Uporaba orodij, ki iskrijo (brusilke, varilni aparati) | Možna z izjemno previdnostjo | Strogo prepovedana na prostem |
| Nadzor | Redni obhodi gasilcev in inšpektorjev | Poostren nadzor in stalen monitoring iz zraka |
Kaj je v naravnem okolju prepovedano
V naravnem okolju je ob razglasitvi obeh stopenj prepovedano vsako dejanje, ki lahko povzroči vžig in širjenje ognja. Kršitve teh prepovedi so najpogostejši razlog za posredovanje dežurnih služb.
Seznam prepovedanih aktivnosti vključuje:
- Postavljanje in uporaba odprtih kurišč.
- Požiganje travniških površin, plevela in kmetijskih ostankov.
- Kurjenje kresov.
- Uporaba pirotehnike in vsakršen ognjemet.
- Odmetavanje gorečih ali iskrečih se predmetov (npr. cigaretnih ogorkov).
- Zunanje delo z orodji, ki pri delu povzročajo iskre (kotna brusilka, varilni aparat).
Naravno okolje so po uredbi vsi gozdovi, grmičevje, travniki, pašniki, barja in neobdelane kmetijske površine, vključno z varovalnimi pasovi in brežinami cest. To je prostor, kjer se ogenj zaradi prisotnosti suhe in gorljive vegetacije lahko nenadzorovano in hitro širi, preden ga opazijo dežurne službe.
Kje se naravno okolje sploh začne
Naravno okolje se uradno začne tam, kjer preneha strnjeno naselje, vendar se varnostni pas ob razglasu močno razširi. Uredba določa, da se prepovedi in omejitve izvajajo tudi v določenem pasu okoli naravnega okolja. V večini slovenskih občin ta pas obsega 100 metrov od roba gozda ali travnika.
Za občine iz Priloge 1 uredbe (kamor spada submediteransko območje) pa se ta pas razširi na kar 250 metrov. To pomeni, da če vaša hiša in vrt ležita znotraj 250 metrov od roba gozda ali suhega travnika na Primorskem, vaš vrt v času prepovedi pravno spada pod varovalni pas naravnega okolja. Na tem območju je kurjenje žara ali uporaba kotne brusilke na prostem prepovedana, saj lahko ena sama iskra, ki jo zanese veter, povzroči katastrofo.
To pravilo velja v večini primerov, razen kadar vaš domači plinski ali električni žar stoji na popolnoma očiščeni, tlakovani in zaprti terasi znotraj strnjenega naselja, ki je povsem fizično ločeno od suhe vegetacije. V takem specifičnem primeru, ko prenosa isker v naravo objektivno ni, uporaba ni strogo prepovedana, a vseeno zahteva skrajno previdnost in stalen nadzor.
Kakšne so globe in kdo izvaja nadzor
Nadzor nad izvajanjem prepovedi izvajajo Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Policija, kmetijski, gozdarski in drugi pristojni inšpektorji ter občinska redarstva. Aktivno sodelujejo tudi gasilske enote, ki izvajajo preventivne obhode na terenu in opazovanje naravnega okolja.
Globa za fizično osebo, ki v obdobju razglašene požarne ogroženosti kuri ali požiga v naravnem okolju, znaša od 200 do 600 evrov, za pravno osebo in samostojnega podjetnika pa od 1.000 do 6.000 evrov (Vir: Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, 14. člen).
Poleg same globe pa se kršitelj, ki povzroči požar zaradi malomarnosti, lahko sooči tudi s kazensko odgovornostjo zaradi povzročitve splošne nevarnosti ter odškodninsko odgovornostjo za stroške intervencije in nastalo škodo, kar lahko nanese več deset tisoč evrov.
Zakaj Kras in Primorska gorita drugače kot preostala Slovenija
Kras in Primorska gorita hitreje in bolj uničujoče zaradi specifične sestave gozdov, vpliva burje in kraškega terena. Na tem območju prevladuje borov gozd, predvsem črni bor, ki je izjemno bogat s smolo. Ko se smola segreje in vname, gozd dobesedno eksplodira. Plameni se prek drevesnih krošenj širijo bistveno hitreje kot pri listavcih.
Dodaten dejavnik so visoke temperature in močan veter (burja s kraškega roba), ki iskre zanese tudi več sto metrov daleč in ustvarja nova žarišča. Fizično zahteven, kamnit teren gasilcem onemogoča hiter dostop z vozili, pogosto zataji tudi oskrba z vodo v globini tal. Ko območje zajame vročinski val, se gozdna podlaga posuši v prah.
Zgovoren dokaz o uničujoči moči teh dejavnikov je dogajanje pred nekaj leti. Požar na Krasu julija 2022 je na slovenski strani zajel 3.707 hektarov, skupna škoda je znašala nekaj manj kot 26,9 milijona evrov, gasilo pa ga je 15.231 gasilcev sedemnajst dni (Vir: URSZR, Ocena ogroženosti RS zaradi požarov v naravnem okolju in na prostem, verzija 4.0).
Povzetek
Zelo velika požarna ogroženost je skrajni ukrep, ki se ga aktivira ob izjemnih vremenskih situacijah, in prinaša popolno prepoved vseh aktivnosti z odprtim ognjem na prostem. Zavedati se je treba, da varovalni pas sega od 100 do 250 metrov izven samega gozda in zajema tudi številne zasebne parcele. Dosledno upoštevanje pravil in poznavanje sankcij, ki sežejo vse do 600 evrov za posameznika, sta ključna za preprečevanje uničujočih požarov v naravi.
Pogosta vprašanja
Ali smem prižgati žar na svojem vrtu?
Če vaš vrt leži znotraj varovalnega pasu naravnega okolja (250 metrov od gozda na Primorskem ali 100 metrov drugod) in gre za odprt ogenj ali žar na oglje, je uporaba strogo prepovedana. Uporaba plinskega žara na tlakovani površini zunaj tega pasu je običajno dovoljena, a zahteva stalno prisotnost in previdnost.
Kdaj se razglas prekliče?
Razglas prekliče Uprava RS za zaščito in reševanje, ko ARSO indeks požarne ogroženosti po izdatnih in dolgotrajnejših padavinah pade na varno raven. Kratkotrajne nevihte običajno ne zadostujejo za preklic, saj ne namočijo globljih plasti tal.
Ali smem kositi in uporabljati kotno brusilko na prostem?
Uporaba kotne brusilke, varilnih aparatov in drugega orodja, ki iskri, je v naravnem okolju in njegovem varovalnem pasu strogo prepovedana. Košnja s stroji, ki lahko ob udarcu v kamen povzročijo iskro (na primer kosilnice na nitko in traktorske kosilnice v suhi travi), je prav tako odsvetovana oziroma v zelo suhih pogojih prepovedana.
Kaj naj storim, če vidim dim ali ogenj?
Priča začetnemu požaru naj takoj oceni situacijo, se umakne na varno območje in nemudoma pokliče center za obveščanje na številko 112. Posredovati mora točno lokacijo in kratek opis razmer.
Pri delu na prostem v poletnih mesecih bodite izjemno previdni. Preden začnete s kakršnimi koli zunanjimi opravili, vedno preverite aktualno vremensko napoved in podatke o moči vetra za vaš kraj. Če v naravi opazite dim ali ogenj, ne odlašajte in takoj pokličite 112.
