Astronomska jesen 2026 se v Sloveniji uradno začne v sredo, 23. septembra, ob 2.05 ponoči po srednjeevropskem poletnem času. Kljub besedi enakonočje pa prvi jesenski dan 2026 še ne prinaša popolnega ravnovesja svetlobe in teme. V Ljubljani bosta dan in noč dejansko enako dolga šele v soboto, 26. septembra, medtem ko jesensko enakonočje 2026 prinaša pospešeno krajšanje dni in vse zgodnejšo večerno temo. Ta članek objavljamo na predvečer enakonočja; jutro po objavi preidemo v nov letni čas, svetli del dneva pa se bo od takrat naprej vsak dan krajšal in bo po soboti prvič krajši od noči.
Kdaj točno nastopi jesensko enakonočje in se začne astronomska jesen 2026?
Astronomska jesen 2026 nastopi v sredo, 23. septembra ob 2.05. To je trenutek, ko Sonce prečka nebesni ekvator in se začne pomikati proti južni polobli. V nasprotju s splošnim prepričanjem pa dan in noč na ta datum nista povsem enako dolga.
Kdaj točno se začne jesen 2026 in zakaj ne 21. septembra
Jesen se začne natanko takrat, ko deklinacija Sonca doseže vrednost nič in se naša zvezda navidezno postavi točno nad zemeljski ekvator. V letu 2026 se to zgodi v sredo, 23. septembra. Čeprav smo se v šoli pogosto učili, da se letni časi menjajo na 21. dan v mesecu, datum jesenskega ekvinokcija dejansko niha med 22. in 23. septembrom.

Glavni razlog za to zamikanje tiči v nepopolnem ujemanju našega koledarja z dejanskim časom, ki ga Zemlja potrebuje za pot okoli Sonca. Koledarsko leto traja 365 dni, tropsko ali sončno leto pa približno 365,24 dneva. Ta razlika dobre četrtine dneva se vsako leto kopiči, dokler je z dodanim dnevom v prestopnem letu ponovno ne poravnamo. Zato ura in datum enakonočja nenehno drsita naprej in nazaj.
Tuji observatoriji ta trenutek merijo izredno natančno, pri čemer zaradi pretvarjanja časovnih pasov včasih pride do minutne razlike: Jesensko enakonočje 2026 nastopi 23. septembra ob 1.06 po britanskem poletnem času, kar je 2.06 po srednjeevropskem poletnem času (Vir: Royal Museums Greenwich). Nekateri specializirani astronomski viri pri pretvorbi v naš lokalni čas navajajo 2.05, a dejstvo ostaja – prehod se zgodi sredi noči s torka na sredo.
Zakaj ob enakonočju dan in noč v Ljubljani nista enako dolga
Beseda ekvinokcij izhaja iz latinščine in dobesedno pomeni »enaka noč«. Logično bi bilo pričakovati, da bomo na prvi jesenski dan imeli natanko 12 ur svetlobe in 12 ur teme. V realnosti pa imamo 23. septembra še vedno več kot 12 ur dnevne svetlobe. Odstopanje povzročata dva ključna naravna dejavnika: velikost Sonca na nebu in fizikalne lastnosti naše atmosfere.

Ekviluks je dan v letu, ko sta svetli del dneva in noč dejansko izenačena in trajata vsak točno 12 ur. Zgodi se nekaj dni po jesenskem in nekaj dni pred spomladanskim enakonočjem. Do zamika pride zato, ker atmosferski lom svetlobe dvigne podobo Sonca nad obzorje še preden to geometrijsko dejansko vzide, velikost Sončevega diska pa pomeni, da vzhod traja nekaj minut.
Zemljino ozračje deluje kot velikanska leča. Lom svetlobe (refrakcija) v atmosferi povzroči, da vidimo Sonce nekaj minut prej, preden se dejansko dvigne nad horizont, in še nekaj minut po tem, ko geometrijsko že zaide. Naši bralci, ki spremljajo dolgoročne vremenske napovedi za jesen 2026, pogosto opazijo to vizualno iluzijo predvsem v jasnih jutrih na ravninah.
Kaj šteje za sončni vzhod in zahod
Meteorološko in astronomsko gledano se dan ne začne, ko središče Sonca prečka obzorje, temveč takoj, ko se nad horizontom prikaže njegov zgornji rob. Ker je Sončev disk na nebu relativno velik, traja določen čas, da vzhaja v celoti. Enako velja ob zahodu; dan se konča šele, ko izgine zadnji delček zgornjega roba. Skupaj z atmosferskim lomom to doda dnevu ob enakonočju še približno 10 minut svetlobe.
Kdaj sta v Sloveniji dan in noč res enaka: v soboto, 26. septembra
Na Vreme-info.si podrobno beležimo urnike vzhodov in zahodov. V drugi polovici septembra dnevno izgubljamo opazno količino svetlobe. Da bi dočakali pravi ekviluks, moramo počakati do prvega jesenskega konca tedna.
Podatki za Ljubljano prikazujejo hitro padanje dnevne svetlobe: V Ljubljani 23. 9. 2026 Sonce vzide ob 6.48 in zaide ob 19.00, dan traja 12 ur in 11 minut; 26. 9. traja 12 ur in 1 minuto, dan se krajša za 3 minute in 14 sekund (Vir: sunrise-sunset.org).
| Datum (2026) | Sončni vzhod | Sončni zahod | Dolžina dneva |
|---|---|---|---|
| Torek, 22. september | 6.47 | 19.02 | 12 ur 14 minut |
| Sreda, 23. september (Začetek jeseni) | 6.48 | 19.00 | 12 ur 11 minut |
| Sobota, 26. september (Ekviluks) | 6.52 | 18.54 | 12 ur 1 minuta |
| Nedelja, 27. september | 6.54 | 18.52 | 11 ur 58 minut |
Od nedelje, 27. septembra naprej, pa vse do sredine marca naslednjega leta, bo v Sloveniji prevladovala tema, ki bo vrhunec dosegla na zimski solsticij, 21. decembra, ko imamo najkrajši dan v letu.
Meteorološka ali astronomska jesen: katera velja za kurjavo in koledar
Čeprav astronomska jesen nastopi šele konec septembra, meteorologi letne čase beležijo nekoliko drugače. Meteorološka jesen se vedno začne 1. septembra in traja do 30. novembra. Takšna delitev ni naključna, temveč prinaša pomembne prednosti za stroko.

Razlogi za uporabo meteoroloških letnih časov vključujejo:
- Statistična doslednost: Celi meseci omogočajo lažjo obdelavo zgodovinskih vremenskih podatkov.
- Klimatološko ujemanje: V zmernih geografskih širinah, kamor spada Slovenija, september že prinaša ohlajanje in prve znake jeseni, vključno s tem, ko se na poljih začne pojavljati prva slana.
- Zanesljivost referenc: Začetek na prvi dan v mesecu odpravi nenehno preverjanje astronomskih zamikov in prestopnih let.
Kljub temu pa astronomska jesen prinaša dogodke, ki neposredno vplivajo na naš bioritem. Jeseni se bomo ponovno pripravljali tudi na prehod na zimski čas, ki bo v Sloveniji nastopil v nedeljo, 25. oktobra 2026. Takrat bomo uro premaknili za eno uro nazaj in izgubili večerni del dnevne svetlobe.
Kakšno vreme prinaša prvi jesenski dan 2026
Začetek astronomskega letnega časa pogosto prinese opazno spremembo zračnih mas nad Evropo. Glede na napoved ARSO za sredo, 23. septembra 2026, lahko v Sloveniji pričakujemo tipičen jesenski prehod. Jutro bo pretežno jasno, a zelo sveže. V alpskih dolinah in znanih mraziščih se bodo jutranje temperature spustile vse do okoli 0 °C.
Drugod po nižinah lahko pričakujemo med 5 in 10 °C, kar pomeni pravo osvežitev. Čez dan bo večinoma sončno, proti večeru pa se bo od zahoda začelo oblačiti, kar napoveduje četrtkove plohe in nevihte. Konec tedna prinese tudi žetveno polno luno, ki bo v soboto vzšla skoraj ob sončnem zahodu; za njeno opazovanje bo pomembno jasno večerno nebo, ki ga po napovedi od sobote naprej lahko pričakujemo.
Povzetek
Če se sprašujete o uradnem začetku letnega časa, velja, da jesen v letu 2026 nastopi v sredo, 23. septembra ob 2.05 ponoči. To je trenutek, ki ga beleži astronomija in ko Sonce neposredno posije na ekvator. Kljub temu prvi dan ne pomeni tudi enake dolžine dneva in noči za Slovenijo. Zaradi atmosferskega loma in velikosti Sonca se bomo z natanko 12 urnim dnevom in 12 urno nočjo srečali šele v soboto, 26. septembra. Od takrat dalje bomo vsak dan izgubili dobre tri minute dnevne svetlobe.
Pogosta vprašanja
Kaj natančno je ekvinokcij?
Ekvinokcij ali enakonočje je astronomski dogodek, ki nastopi dvakrat letno (spomladi in jeseni), ko je Sonce navidezno natanko nad zemeljskim ekvatorjem. Takrat se svetloba in tema globalno približata ravnovesju.
Kdaj v letu 2026 premaknemo uro na zimski čas?
Prehod na zimski čas v letu 2026 se bo zgodil v nedeljo, 25. oktobra. Ob 3.00 zjutraj bomo kazalce prestavili za eno uro nazaj, na 2.00, kar bo poskrbelo za svetlejša jutra in zgodnejšo večerno temo.
Kaj pomeni zimski solsticij in kdaj bo?
Zimski solsticij je najkrajši dan v letu, ko Sonce na severni polobli doseže najnižjo točko na nebu. Leta 2026 se bo to zgodilo 21. decembra, ko bo dan najkrajši in noč najdaljša.
Zakaj se dan in noč ob enakonočju v Ljubljani ne izenačita na isti dan?
Krivec za zamik sta optični lom svetlobe v ozračju (atmosfera deluje kot leča) in dejstvo, da je Sonce na nebu velik disk, ne le točka. Zato vidimo svetlobo nekaj minut preden se Sonce v celoti dvigne in še nekaj minut po tem, ko zaide.
Sledite aktualnemu stanju zračnih gmot in natančnim podatkom za vašo lokacijo. Dnevne in urne napovedi za celotno Slovenijo, vključno z natančnim urnikom sončnih vzhodov in zahodov, redno posodabljamo na vreme-info.si, kjer lahko preverite, kakšno jesen lahko pričakujete v vašem kraju.