Z višanjem povprečnih poletnih temperatur postaja delo v vročini eden največjih izzivov za varnost in zdravje zaposlenih v Sloveniji. Na portalu Vreme-info.si pogosto opažamo, da se ob prvih poletnih opozorilih na nas obračajo bralci z vprašanji o tem, katere meteorološke meritve so uradne in pri kateri meji mora delodajalec obvezno ukrepati. Predvsem pri zunanjih poklicih in na gradbiščih je ustrezna zaščita nujna, pri čemer ključno vlogo igrajo preventivni ukrepi, med katerimi sta predvsem senca in ustrezna prehrana in hidracija med vročinskim valom.
Dolga leta so se slovenska podjetja zanašala na staro zakonodajo, ki je primarno urejala razmere v zaprtih prostorih, medtem ko so bili delavci na prostem prepuščeni splošnim priporočilom. Ta vrzel je bila odpravljena julija 2025, ko je stopila v veljavo nova zakonodaja, ki prvič jasno določa zavezujoče ukrepe pri delu na soncu in visokih temperaturah. V nadaljevanju pojasnjujemo, kakšne so vaše pravice na delovnem mestu, kdaj vam pripada dodaten odmor in kje se sploh merijo uradne temperature.
Pri kateri temperaturi je delo omejeno?
V zaprtih delovnih prostorih temperatura zraka praviloma ne sme presegati 28 °C. Za delo na prostem in na gradbiščih pa po dopolnitvi pravilnika iz julija 2025 velja, da pri temperaturah nad 30 °C delavcem obvezno pripadajo vsaj 15-minutne prekinitve dela in brezplačni napitki.
Kaj se je spremenilo s pravilnikom iz julija 2025
Večina starejših informacij o zaščiti delavcev temelji izključno na omejitvah iz leta 1999, ki določajo mejo 28 stopinj za zaprte prostore. Zaradi podnebnih sprememb in vse hujših poletij, ki pomembno krojijo vpliv vročine na celotno Evropo, je slovenska zakonodaja doživela nujno posodobitev. Julija 2025 je bila sprejeta ključna dopolnitev pravilnika, ki se prvič neposredno osredotoča na zunanje delavce, krovce, asfalterje in zaposlene na premičnih ali začasnih gradbiščih.
Nova ureditev delodajalcem nalaga obvezno ukrepanje takoj, ko zunanje temperature presežejo določeno mejo, in ne dopušča več zgolj »priporočil«. Točno to določa naslednji uradni predpis:
Dela na delovnih mestih na prostem pri temperaturi zraka nad 30 °C se lahko izvajajo le, če imajo delavci najmanj na vsake dve do tri ure zagotovljene vsaj 15-minutne prekinitve dela in brezplačne brezalkoholne napitke (Vir: Pravilnik o dopolnitvah, Uradni list RS, št. 53/2025).
Kaj pripada delavcem na prostem, ko je nad 30 °C?
Ko termometer na prostem preseže 30 °C, mora delodajalec obvezno aktivirati ukrepe, ki so zapisani v izjavi o varnosti z oceno tveganja. Delo na prostem v vročini je namreč obravnavano kot dejavnik visokega tveganja za toplotni udar in dehidracijo organizma. Poleg zgoraj omenjenih obveznih 15-minutnih prekinitev in brezplačnih napitkov (ki morajo biti na voljo neposredno na lokaciji dela) mora delodajalec izvesti še druge tehnične in organizacijske ukrepe.
Med ključnimi zahtevami za zaščito na prostem izstopajo:
- Senčenje delovnih mest: Kjer je to tehnološko izvedljivo, se mora nad zunanjim delovnim mestom postaviti začasna senca (šotori, ponjave, senčniki).
- Prerazporeditev delovnega časa: Fizično najbolj zahtevna dela se običajno premaknejo v zgodnje jutranje ure, ko so temperature in vrednosti UV indeksa najnižje.
- Uporaba osebne varovalne opreme: Zagotovljena morajo biti zaščitna pokrivala ter zračna in svetla oblačila, če to dopuščajo drugi varnostni standardi za specifičen poklic.
To pravilo glede senčenja in obveznih počitkov velja v večini primerov, razen kadar narava intervencijskega dela (na primer nujno reševanje življenj ali odpravljanje kritičnih okvar na državni infrastrukturi) zahteva neprekinjeno prisotnost, kjer se zaščitni ukrepi dinamično prilagodijo specifični situaciji na terenu. Taki primeri so seveda redka izjema, ne pravilo.
Kje se sploh izmeri temperatura, ki šteje
Pogosto se zgodi, da termometer na neposrednem soncu ob razgreti asfaltni površini pokaže 45 °C ali več, medtem ko so uradni podatki precej nižji. Iz naše meteorološke prakse vemo, da delodajalci pri organizaciji dela ne smejo upoštevati meritev z nestandardiziranih in soncu izpostavljenih senzorjev. Uradna temperatura na delovnem mestu zunaj se določa na podlagi meritev iz državne mreže meteoroloških postaj oziroma postaj iz uradnega registra (običajno podatki in opozorila ARSO).
Toplotna obremenitev je stanje, ko telo zaradi visokih temperatur zraka, vlage, močnega sončnega sevanja in fizičnega napora ne more več učinkovito oddajati lastne toplote. Ta parameter je pri oceni tveganja na delovnem mestu veliko bolj pomemben kot gola temperatura, saj realneje prikazuje dejanski napor, ki ga doživlja človeški organizem.
Načrtovanje prekinitev dela mora zato temeljiti na uradnih napovedih in opozorilih ARSO za specifično regijo. Utrujenost delavcev se lahko še poveča, če regijo zajamejo tropske noči, zaradi katerih se prostor ne ohladi, kar pomeni, da delavci na jutranjo izmeno ne pridejo ustrezno spočiti.
Zakaj je v delovnih prostorih meja 28 °C
Pravilnik 28 stopinj, kot ga pogosto imenujejo zaposleni, se nanaša na zakonsko določilo, ki ureja klimatske pogoje znotraj zgradb, pisarn, proizvodnih hal in skladišč. Ta ureditev velja že od leta 1999 in ščiti delavce pred pregrevanjem v zaprtih obratih.
Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 °C, izjema so vroči delovni prostori, kjer mora delodajalec zagotoviti, da v pomožnih prostorih, na hodnikih in stopniščih ni topleje od +20 °C (Vir: 25. člen Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih).
Kaj pomeni izjema vročih delovnih prostorov?
Pekarne, livarne, določeni obrati težke industrije in nekatere specifične proizvodne linije spadajo med tako imenovane »vroče delovne prostore«. V teh primerih zaradi same narave tehnološkega procesa temperature pod 28 °C enostavno ni mogoče zagotoviti. Zakonodaja zato določa kompenzacijo: pomožni prostori za počitek, hodniki in stopnišča morajo biti striktno ohlajeni na največ 20 °C, da se lahko organizem delavca med pavzo ohladi in regenerira.
Kaj pa podjetja brez klimatskih naprav?
V kolikor delodajalec v navadnem skladišču ali pisarni nima nameščenega hladilnega sistema in temperatura naraste nad 28 °C, krši zakonodajo. V takšnih primerih se morajo uporabiti alternativne metode prezračevanja ter učinkoviti načini hlajenja prostorov z ventilatorji, naravnim nočnim zračenjem in senčenjem steklenih površin, delavcem pa morajo biti prav tako na voljo osvežilni napitki. Pomembno je poudariti tudi pravilo o nastavljanju klimatskih naprav: pravilo, da naj bo razlika med zunanjo in notranjo temperaturo največ sedem stopinj Celzija (minus sedem stopinj), je zgolj strokovno priporočilo Inšpektorata RS za delo iz zdravstvenih razlogov in ne strog zakonski predpis.
Kdaj lahko delavec odkloni delo v vročini in kam prijavi kršitev
Pravice delavcev v vročini so zakonsko zaščitene, vendar to ne pomeni, da lahko zaposleni samovoljno zapusti delovno mesto ob prvem toplejšem dnevu. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa, da ima delavec pravico odkloniti delo le, če mu preti neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi.
Preden delavec preneha z delom, mora od delodajalca (ali pooblaščene osebe za varstvo pri delu) zahtevati odpravo nepravilnosti — na primer zagotovitev pitne vode in odmora. Če se delodajalec na zahteve ne odzove in ukrepov ne izvaja, se kršitev prijavi na Inšpektorat RS za delo. Inšpektor bo na terenu ocenil situacijo, preveril izjavo o varnosti z oceno tveganja in v primeru hujših kršitev delo celo prepovedal.
Pravno opozorilo: Vsebina tega članka je informativne narave in ne predstavlja uradnega pravnega nasveta. Vsako specifično situacijo na delovnem mestu individualno presoja Inšpektorat RS za delo, ki ima edini pristojnost izrekanja sankcij.
Kaj lahko delodajalec uredi že pred naslednjim vročinskim valom
Najboljša rešitev za nemoten potek poslovanja v poletnih mesecih je pravočasna priprava. Odgovorna podjetja ne čakajo na prvi vročinski val, temveč že v spomladanskih mesecih prilagodijo interne akte. Več o vladnih smernicah si delodajalci lahko preberejo v obvestilu na temo ukrepov za zaščito delavcev pri delu v vročini.
Osnovni preventivni koraki vključujejo:
- Posodobitev izjave o varnosti z oceno tveganja z upoštevanjem novih določil za delo nad 30 °C.
- Redno vzdrževanje in čiščenje klimatskih naprav v zaprtih prostorih in delovnih strojih (kabine bagerjev, žerjavov).
- Nabava zaščitnih senčnih ponjav in zadostnih količin ustekleničene vode ali namestitev pitnikov za zaposlene.
Povzetek ključnih informacij
Visoke temperature zahtevajo prilagoditve tako v pisarnah kot na prostem. Za pisarniške uslužbence in delavce v proizvodnih halah še vedno velja pravilo, ki omejuje temperaturo prostora na 28 stopinj Celzija (z izjemo specifičnih vročih obratov, kjer morajo biti ohlajeni pomožni prostori). Največja prelomnica pa je pravilnik iz sredine leta 2025, ki zunanjim delavcem pri temperaturah nad 30 stopinj prvič zakonsko zagotavlja brezplačno pijačo in obvezne 15-minutne odmore na vsaki dve do tri ure, s čimer se preprečujejo nevarne zdravstvene posledice toplotne obremenitve.
Pogosta vprašanja
Ali pravila veljajo tudi na začasnem gradbišču?
Da, po novi ureditvi iz leta 2025 zavezujoča pravila glede temperatur nad 30 °C veljajo tudi za vsa premična in začasna gradbišča na prostem v Sloveniji.
Ali mi pripada plačan odmor, če je zunaj 32 stopinj?
Da. Delavcem na prostem pri temperaturi zraka nad 30 °C pripada najmanj 15-minutna prekinitev dela na vsake dve do tri ure. Ta prekinitev se všteva v delovni čas.
Kdo izmeri temperaturo na delovnem mestu?
V zaprtih prostorih mora ustrezne meritve zagotoviti delodajalec. Za zunanja delovna mesta pa se upoštevajo uradni podatki iz državne mreže meteoroloških postaj, ne pa naključni termometri na soncu.
Kaj storiti, če v proizvodnji ni klime in je nad 28 °C?
Delodajalec mora takoj uvesti organizacijske ukrepe, kot so pogostejši odmori, ponudba osvežilnih napitkov, prezračevanje in prerazporeditev delovnega časa. V nasprotnem primeru lahko podate prijavo pristojni inšpekciji.
Spremljanje vremenskih pogojev je ključno za varno delo. Spodbujamo vas, da redno spremljate opozorila ARSO glede prihajajočih toplotnih obremenitev, v primeru, da delodajalec kljub opozorilom ne zagotovi varnih pogojev in krši predpise o delu v vročini, pa morebitno kršitev prijavite Inšpektoratu RS za delo.
